Jeseni in pozimi smo manj izpostavljeni soncu, to obdobje pa je povezano z nižjimi ravnmi vitamina D. Čeprav je znano, da vitamin D vpliva na zdravje kosti, obstaja vse več dokazov, da je pomanjkanje vitamina D povezano z večjim tveganjem za okužbe dihal.1
Kaj vemo o vitaminu D?
Kljub splošnemu imenu se vitamin D, topen v maščobi, zdaj šteje za hormon. Telo ga sintetizira skozi vrsto korakov. Ko je holesterol v koži izpostavljen ultravijoličnim sončnim žarkom B (UVB), se pretvori v holekalciferol (D3) in ergokalciferol (D2), ki skozi krvni obtok potujeta v jetra, kjer se presnavljata v kalcidiol. Nato potujeta v ledvice in se pretvorita v aktivni hormon kalcitriol.
Približno 90% vitamina D v našem telesu nastane s pomočjo sonca. Pomanjkanje vitamina D je torej posledica pomanjkanja sončne svetlobe. Le manjše količine pa lahko dobimo iz prehrane, v obliki vitamina D3 ali D2.
Vitamin D in imunski sistem
Vitamin D pomaga pri absorpciji kalcija in fosforja ter prispeva k ohranjanju zdravih kosti in normalnemu delovanju imunskega sistema. 2,3
Poleg svoje vloge pri zdravju kosti imajo receptorje za vitamin D tudi številne druge celice v telesu, vključno z nekaterimi celicami imunskega sistema, kar kaže na njegovo širšo fiziološko vlogo. 4
Nizke ravni vitamina D so v številnih opazovalnih raziskavah povezane z večjim tveganjem za okužbe dihal, vendar so rezultati raziskav o učinkih dodajanja vitamina D na preprečevanje okužb različni. 5
Na delovanje imunskega sistema vplivajo številni dejavniki, med drugim uravnotežena prehrana, zadosten vnos mikrohranil, telesna dejavnost, kakovosten spanec in zdrav življenjski slog. 6
Pomanjkanje vitamina D – simptomi
Rahitis ali osteoporoza bi lahko bila alarm za pomanjkanje vitamina D, pa tudi bolečine v mišicah.
Pomanjkanje vitamina D ne prinaša preveč vidnih simptomov. Ljudje lahko opazijo nevropsihiatrične ali nevrofiziološke spremembe. Na primer, to je lahko utrujenost, slab spanec, slab apetit, depresija ali depresija, v kombinaciji z anksioznostjo. Vse to pa lahko pripišemo tudi drugim dejavnikom. Zato je krvni test najboljši način za merjenje ravni vitamina D v telesu.
Ljudje, ki živijo na območjih z manj sončnimi dnevi, imajo na splošno večje tveganje za pomanjkanje vitamina D. Prav tako ljudje, ki se zadržujejo večinoma v zaprtih prostorih, npr. starejši in/ali invalidi, ljudje, ki se izogibajo soncu ali zaposleni, ki delajo v zaprtih prostorih. Tudi krema za sončenje lahko blokira UVB žarke.
Kako povečati raven vitamina D
- Biti na prostem je najboljši način za dvig ravni vitamina D. Varna in zmerna izpostavljenost soncu je najlažji način, pri čemer se je priporočljivo izogibati najmočnejšemu soncu ter upoštevati priporočila za zaščito kože. Z našim sodobnim življenjskim slogom pa je to lahko dokaj zahtevno. Telesna aktivnost naj bi telesu pomagala tudi pri sintezi vitamina D.
- Prehrana, ki vključuje mastne ribe, kot so losos in tuna, jajca, gobe, goveja jetra in polnomastno mleko.
- Prehranska dopolnila lahko pripomorejo k vnosu vitamina D.
VIRI
1. Jolliffe DA, Griffiths CJ, Martineau AR. Vitamin D in the prevention of acute respiratory infection: systematic review of clinical studies. J Steroid Biochem Mol Biol. 2013;136:321–329.
2. European Commission. EU Register of Nutrition and Health Claims. https://food.ec.europa.eu/food-safety/labelling-and-nutrition/nutrition-and-health-claims/eu-register-health-claims_en
3. EFSA NDA Panel. Dietary Reference Values for Vitamin D. EFSA Journal. 2016.
4. Holick MF. Vitamin D Deficiency. N Engl J Med. 2007;357:266–281.
5. Jolliffe DA, Camargo CA Jr, Sluyter JD, et al. Vitamin D supplementation to prevent acute respiratory infections: systematic review and meta-analysis. Lancet Diabetes & Endocrinology. 2025.
6. World Health Organization (WHO). Healthy diet. https://www.who.int
