Ortomolekularni koncept

Mikrohranila, kamor uvrščamo vitamine, minerale in elemente v sledovih, so ključni gradniki našega vsakdana. Poleg njih so pomembne še esencialne maščobne in aminokisline, snovi rastlinskega izvora ter izdelki z dobrimi bakterijami, ki so naravno prisotne v organizmu. Vsa ta hranila namreč aktivno sodelujejo pri normalnem delovanju številnih procesov v telesu.

Posebnost ortomolekularnega pristopa

Dvakratni dobitnik Nobelove nagrade, dr. Linus Pauling, je že leta 1968 v reviji Science postavil temelje tega, kar danes poznamo kot ortomolekularni koncept. Definiral ga je kot ciljno oskrbo telesa z mikrohranili, ki so običajno prisotna v organizmu, z namenom ohranjanja optimalnega ravnovesja – bodisi ob povečanih obremenitvah ali v posebnih življenjskih obdobjih, kot je nosečnost. Ta ideja genialnega znanstvenika ostaja glavno vodilo našega dela.

"Ortomolekularni pristop – ideja dvakratnega Nobelovega nagrajenca."

Znanstveno utemeljeno

Znanost je že zdavnaj presegla zgolj preučevanje osnovne vloge posameznih vitaminov. Danes mednarodne študije podrobno raziskujejo sinergijo različnih mikrohranil in njihov vpliv na organizem. Pri Orthomolu ničesar ne prepuščamo naključju. Naša strokovna ekipa nenehno spremlja in ocenjuje mednarodna dognanja. Rezultat tega dela je naša obsežna znanstvena podatkovna baza z več kot 15.000 strokovnimi publikacijami o mikrohranilih.

Prilagojeno dejanskim potrebam

Pri uporabi mikrohranil ne velja pravilo »več je bolje«. Na podlagi poglobljenega strokovnega znanja so hranila v izdelkih Orthomol kombinirana smiselno in vedno prilagojena specifičnim potrebam. Prinašajo točno tisto, kar telo potrebuje v določenih življenjskih okoliščinah, ko vsakodnevna prehrana ne zadošča za vnos optimalnih količin.
Kdo torej potrebuje več in česa? Jasno je, da življenjski slog vpliva na naše potrebe po energiji: vrhunski športnik porabi več kalorij kot pisarniški delavec, najstnik pa več kot njegova babica. Popolnoma enako velja za mikrohranila.

Kdo torej potrebuje več in česa? Jasno je, da življenjski slog vpliva na naše potrebe po energiji: vrhunski športnik porabi več kalorij kot pisarniški delavec, najstnik pa več kot njegova babica. Popolnoma enako velja za mikrohranila.

Posebno pozornost vnosu mikrohranil morajo nameniti:

  • posamezniki na restriktivnih dietah ali tisti z oslabljenim apetitom (npr. v starejšem obdobju),
  • vsi z enolično prehrano (npr. ob pogostem uživanju hitre hrane),
  • vegani in vegetarijanci.

Skupine, ki morajo prav tako paziti na zadosten vnos:

  • ljudje, ki se redko zadržujejo na soncu (izziv pri zagotavljanju vitamina D),
  • posamezniki, ki dolgotrajno jemljejo določena zdravila (saj nekatera lahko vplivajo na absorpcijo hranil),
  • vsi z občutljivo prebavo,
  • kadilci in tisti, ki pogosteje uživajo alkohol.