Iz nosu teče, grlo boli in lica so vroča – danes se zdi, da s šolo ne bo nič. In pričakovano nogometno tekmo v soboto bo treba preložiti. Šest do osem nalezljivih bolezni na leto je normalen pojav pri otrocih. Pri majhnih otrocih je tudi pogosto lahko kar do dvanajst okužb s povišano telesno temperaturo letno. Takšna povečana dovzetnost za okužbe se pojavi, ker specifični imunski sistem še ni v celoti zgrajen. To je lahko precej moteče za živahno družinsko življenje. Bolezni in okužbe pri otrocih ni mogoče popolnoma preprečiti, vendar dobra imunost pomaga zmanjšati tveganje za nastanek bolezni.
Tukaj boste izvedeli, s katerimi sredstvi in metodami lahko okrepite in zgradite imunski sistem vašega otroka, da se ne bi okužil v vrtcu ali šoli, in da bi čim bolje premagal hladno zimsko obdobje. Usmerjena krepitev imunosti pri otrocih je bistvenega pomena za preprečevanje kašlja, smrkanja in ostalih simptomov. Ker otroci pogosteje prinašajo viruse in bakterije domov, bi morali tudi vi odrasli okrepiti svojo imunost.
Kaj krepi odpornost pri otrocih?
Za krepitev imunskega sistema otrok je ključnih naslednjih šest ukrepov:
- Zdrava prehrana: Zdrava hrana z izbranimi, mikrohranili, kot sta vitamin C ali cink, dokazano prispeva k otrokovemu imunskemu sistemu. Zdrava prehrana je najpomembnejši dnevni prispevek h krepitvi imunosti.
- Svež zrak: Da se imunski sistem nežno »učvrsti«, morajo biti otroci – ne glede na vreme – na svežem zraku, vsaj eno uro vsak dan.
- Redno gibanje: Šport ne krepi le telesne pripravljenosti, temveč tudi imunski sistem, saj primerna telesna obremenitev spodbuja delovanje različnih obrambnih celic.
- Dovolj spanja: Starši morajo paziti, da otrok ne gre prepozno v posteljo in se drži urejenega ritma spanja. Pomanjkanje spanca lahko vpliva na obrambno funkcijo imunskih celic.
- Zmanjšanje stresa: bodisi doma ali v šoli – kronični stres lahko poveča dovzetnost za okužbe pri otrocih. Najprej je pomembno, da imajo otroci dovolj prostega časa za aktivnosti, ki so zanje zabavne.
- Duševno ravnovesje: Duševne težave in duševna bremena lahko negativno vplivajo na delovanje imunskega sistema. Zato je pomembno veliko ljubezni, smeha, bližine, varnosti in socialnih stikov z drugimi otroki.

Razvoj otrokovega imunskega sistema: Kako okužbe krepijo otrokov imunski sistem
Otroci zbirajo marsikaj: palice, peresa, nalepke. Hkrati njihov imunski sistem »zbira« izkušnje z različnimi virusi, saj se še razvija. Uči se prepoznavati viruse in bakterije, ki povzročajo bolezni, ter jih razlikovati od neškodljivih mikroorganizmov. Tako postopoma krepi svojo obrambno sposobnost.
Poleg prehladov in okužb dihalnih poti so v šolah pogosta vnetja srednjega ušesa ter okužbe trebuha in črevesja. V stiku z drugimi otroki se izmenjujejo številni, različni patogeni. Včasih je izčrpavajoče, vendar je to še vedno pomemben ˝trening za imunski sistem. Staršem mora biti jasno, da se okužbam pri majhnih otrocih ni mogoče popolnoma izogniti, saj se telo zaradi okužb z virusom gripe ali okužb prebavnega sistema še vedno uči številnih imunskih reakcij. Otrok mora najprej zboleti. Kako hudi bodo simptomi, je odvisno od vrste povzročitelja in kako močan je imunski sistem. Poleg prirojenega imunskega sistema ima človeško telo tudi pridobljen imunski sistem, ki deluje neposredno proti povzročitelju bolezni. Gre za adaptivno imunost.
Da bi se lahko borili proti določenemu povzročitelju, mora otrokov imunski sistem priti v stik z določenim antigenom, na primer virusom ali bakterijo. Če otrok ponovno pride v stik z napadalcem, si tako imenovani limfociti zapomnijo povzročitelja in lahko dosežejo hitrejši in ciljno usmerjen obrambni odziv. Za to se med drugim gradijo protitelesa, ki ubijajo patogene mikrobe. To krepi otrokov imunski sistem. Zahvaljujoč imunskemu spominu lahko organizem ob ponovnem stiku z istim povzročiteljem hitreje sproži obrambni odziv. Imunski spomin se lahko razvije po preboleli okužbi ali po cepljenju.

Vzroki oslabljenega imunskega sistema pri otrocih
Pozimi se imunološke bitke včasih odvijajo ena za drugo. Oslabljena imunost lahko nato naleti na pravo “nalezljivo spiralo”. Pomanjkanje hranil, duševni in fizični stres, pomanjkanje spanca ali oslabljena črevesna flora so lahko razlogi, da imunski sistem ne doseže svojega maksimuma. Za zdravje se splača pobliže pogledati in izboljšati delovne pogoje za imunsko obrambo.
Slab imunski sistem, zlasti pri otrocih, vodi do povečane dovzetnosti za okužbe. Proti tipičnim razlogom, kot so nezdrave prehranjevalne navade in nezadostna oskrba z bistvenimi mikrohranili, se lahko borite tako, da ste pozorni na dejstvo, da se otrok zdravo prehranjuje in je v zadostni meri preskrbljen z vitamini in minerali.

Krepitev imunskega sistema pri otrocih: Najboljši nasveti
Uravnotežena prehrana pri otrocih za krepitev imunskega sistema
Kar najbolj preprosto in učinkovito krepi imuniteto otrok je uravnotežena prehrana z vsemi mikrohranili, ki so pomembna za imunski sistem. Tako naprimer vitamin D prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema pri otrocih. Najboljši viri vitaminov za krepitev imunosti so med drugim sveže sadje in zelenjava.
Vitamin D je eden izmed vitaminov, ki jih telo lahko sintetizira s pomočjo sončne svetlobo.Najpogosteje se vitamin ne more dovolj dobro absorbirati s hrano. Pri tem je naloga staršev, da poskrbijo, da je otrok, še posebej v času prehladov, dovolj izpostavljen soncu. Če razmišljate o prehranskih dopolnilih za svojega otroka, se je najbolje posvetovati z otrokovim zdravnikom ali farmacevtom. Pri otroških izdelkih bodite pozorni na uravnotežen odmerek, odmerno obliko, ki je primerna za otroke, in predvsem na preverjeno, certificirano kakovost.
Vitamini zagotavljajo odpornost z bistveno “podporo”. Morda lahko otrokom razložimo pomen vitaminov za močan imunski sistem z naslednjo primerjavo: ˝Ko se mora policija našega telesa boriti proti napadalcem, ki povzročajo bolezni, potrebuje dovolj streliva.˝ Vitamini in druge snovi, kot so so minerali in elementi v sledovih veljajo za tiste »dobre« v telesu.
Ko gre za hrano, so otroci pogosto izbirčni. Toda ustrezna prehrana ima velik vpliv, ko gre za izgradnjo imunskega sistema. Zadostna oskrba z mikrohranili sama po sebi ni odločilna. Za zdrav razvoj otroka so bistvene tudi esencialne maščobe, kot so omega – 3 maščobne kisline in vlaknine, ki jih najdemo predvsem v polnozrnatih izdelkih.

Pitje zadostne količine tekočine je bistvenega pomena za imunski sistem otrok
Pitje zadostne količine tekočine je ključnega pomena, saj je telo sestavljeno iz več kot dveh tretjin vode. Danes se tega verjetno zavedajo vsi zdravstveno naravnani ljudje in odgovorni starši. Toda pri otrocih se je včasih treba bolj potruditi, da resnično popijejo dovolj tekočine, vsak dan.
Zadostni vnos tekočine ima številne koristi za zdravje in je med drugim bistven za normalno delovanje otrokovega imunskega sistema. Raziskovalni inštitut za prehrano otrok priporoča približno 800 ml tekočine za 5-letnike in približno 1 liter tekočine za 10-letnike na dan.1 Upoštevajte tudi, da se v jesenskih in zimskih mesecih naše sluznice zaradi ogrevanih prostorov hitro izsušijo. Da bi preprečili nastanek bolezni zaradi okužb, mora sluznica ostati vlažna, kar pomeni, da vaš otrok potrebuje potrebno količino tekočine, ki se porazdeli čez dan.
Kot velja za prehrano, tako velja za pitje, bodite pozorni, da uživate zdrave pijače. Pri izbiri pijače za otroka izberite predvsem vodo, sadne sokove in nesladkane čaje. Pijače, ki vsebujejo sladkor, kot so limonada ali osvežilne pakirane pijače , ki so priljubljene pri otrocih, niso primerna alternativa.
Svež zrak izboljša otrokov imunski sistem
»Otrok mora iti ven na svež zrak!« Nekaterim staršem se zdi ta, na videz nepomemben nasvet babic bolj vmešavanje v vzgojo, kot dober nasvet. Babica ima vedno prav. V vrtcu je zrak pogosto slabše kakovosti, saj premalo pogosto prezračujejo prostore. Bivanje na svežem zraku ima številne koristi za zdravje.
Če se otrok podnevi igra zunaj, dobi več sončne svetlobe (razen pozimi in ko je namazan s kremo). Igra na svežem zraku osrečuje otroke, poleg tega se spomladi in poleti poveča tudi sinteza vitamina D v telesu, ki jo stimulira sončna svetloba. Bolj naravno kot je okolje, boljši je zrak. Redni raziskovalni izleti po gozdu z vso družino so tu lahko zelo učinkovita rešitev. Tudi v slabem vremenu se priporoča gibanje na svežem zraku, tako se bodo imunske celice spodbudile na mrazu in se pripravile na mokro in hladno obdobje v letu. Seveda se podajte na hladnejši zrak z ustreznimi oblačili, da komu ˝ne zmrznejo noge˝. Zunaj se otrok več giblje, kar tudi pomaga krepiti odpornost.

Šport in gibanje krepita odpornost otrok
Otroci potrebujejo gibanje za zdrav razvoj. Ker gibanje ni nujno le za zdravo telesno težo in preprečevanje bolezni srca in ožilja. Gibanje pri mlajših otrocih med drugim pripomore k zavedanju telesa, občutku za ravnovesje in večji sposobnosti koordinacije. Otroci, ki so le doma, pogosto kažejo motorične primanjkljaje. Gibanje je prav tako koristno za otrokov imunski sistem. Že malo gibanja lahko prispeva k izboljšanju obrambe telesa. Predvsem pa je pomembna kontinuiteta fizičnega napora.
Otrok naj doživi zmerno fizično obremenitev za krepitev imunosti, ni potrebno pretiravati do popolne izčrpanosti. Gibanje na svežem zraku je še posebej učinkovito za krepitev imunskega sistema. Ob prvih znakih prehlada telesna aktivnost odpade, tako da se imunski sistem lahko popolnoma osredotoči na boj proti virusu – najbolje deluje med spanjem.
Ne samo za močan imunski sistem: otroci potrebujejo dovolj spanca
Če otrok ne spi dovolj dolgo, se v šoli ne more dobro skoncentrirati. Kot mati ali oče lahko zagotovo potrdite, da se otroci pogosto začnejo pritoževati, ko so utrujeni. Spanje je veliko več kot ˝odmor za telo in dušo˝.
Otroci v enem dnevu zberejo množico vtisov, ki jih možgani ponoči obdelajo. Proces presnove poteka in po najnovejših raziskavah, spanec krepi imunski sistem. To ni presenetljivo, saj ponoči naš imunski sistem deluje najbolj učinkovito. Spanje spodbuja izgradnjo protiteles in obnavlja sposobnost belih krvnih celic, ki so zadolžene za obrambo pred boleznijo.
Otroci na splošno potrebujejo več spanca kot odrasli. Potreba po spanju se razlikuje od otroka do otroka in je odvisna od številnih dejavnikov. Vendar pa obstajajo tudi priporočene vrednosti, pogojene s starostjo, ki vam lahko dajo dobro orientacijo za letom primeren čas spanja:
- Dojenčki: 16-18 ur spanja2
- Mali otroci: 12-14 ur spanja2
- Otroci v vrtcu in vrtcu: 10-13 ur spanja2
- Šolski otroci med 6. in 12. letom: 9-12 ur spanja2
- Otroci med 13. in 18. letom: 8-10 ur spanja2

Tudi pri otrocih: Zmanjšanje stresa pomeni krepitev imunskega sistema
Za nekoga so to zahtevne matematične naloge, za drugega učenje tujega jezika. Stres je povezan z večjim tveganjem za različne zdravstvene težave, vključno z glavoboli, bolečinami v hrbtu ter srčno-žilnimi boleznimi. Dolgotrajen stres lahko negativno vpliva na telesno in duševno zdravje. Tudi številni otroci so danes izpostavljeni dolgotrajnemu stresu, ki lahko negativno vpliva tudi na delovanje imunskega sistema.3
Trajni stres škoduje tako nespecifični kot specifični imunosti. Izločeni stresni hormoni oslabijo našo odpornost. Nekatere imunske celice so nato manj aktivne, delitev celic se upočasni in število imunskih celic se zmanjša. Potem se lahko že blaga okužba dihal hitro spremeni v ˝zoprn prehlad˝.
Za zmanjšanje stresa ni ˝patentiranega˝ recepta. Toda otroci se zgledujejo po svojih starših. Zato je na nas, da smo dober vzor pri soočanju s stresom in da smo čim bolj sproščeni tudi v zahtevnih situacijah. Stres pri otrocih se pogosto pojavi bodisi zaradi pritiska na uspešnost in pretiranih pričakovanj staršev, bodisi zaradi medvrstniških težav .
Pomembno je, da si vzamete odmor za počitek, ko otroci nimajo nobenih obveznosti. Za zmanjšanje stresa je šport zelo učinkovita rešitev. In za ciljno sproščanje obstajajo preizkušene sprostitvene tehnike, ki so za otroke lahko zabavne, če jih izvajamo primerno glede na njihovo starost. Na voljo so tudi posebni tečaji, ki vključujejo vodene domišljijske vaje, pri katerih se otroci na njim primeren in zabaven način učijo tehnik sproščanja.

Dobro počutje pozitivno vpliva na imunski sistem
Čustva igrajo zelo pomembno vlogo pri močni imunosti. Psihično počutje in delovanje imunskega sistema sta medsebojno povezana. Preprosto povedano: Dobri občutki v telesu povzročajo pozitivne biokemične reakcije, slabi občutki sprožijo negativne telesne procese. Gre za veliko več kot le vprašanje, ali je vaš otrok pod stresom ali ne. Gre za srečo in veselje v življenju, radovednost in igrivo lahkotnost ter pogum in optimizem.
Več smeha z otroki je preprost nasvet za krepitev imunskega sistema. Smeh poveča število obrambnih snovi v krvi. In ne le to. Telo istočasno izloča hormone sreče. In zabavno je – za vas in vaše otroke.
Umazanija naredi otrokov imunski sistem bolj zdrav – in močnejši
“Ne pozabite si umiti rok po uporabi stranišča in pred jedjo” – kdo se te fraze ni naučil že v vrtcu?! To pravilo velja enako za otroke in odrasle, vendar je otrokov imunski sistem še posebej dovzeten za mikrobe. Zato ni presenetljivo, da neizkušeni starši z razkužilnim robčkom nenehno tečejo za majhnim otrokom in mu takoj vzamejo iz rok vse, kar bi lahko dal v usta.
Zadostna higiena je zelo pomembna. Toda otrokov imunski sistem je možno zgraditi šele, ko pride v stik z mikrobi. Namreč, če otrokov imunski sistem “ni dovolj obremenjen”, to zmanjšuje število obrambnih celic. S stikom z mikrobi se tudi nauči razlikovati med dobrimi in slabimi virusi inbakterijami. To lahko ponovno prispeva k zmanjšanju tveganja za alergije ali avtoimunske bolezni. Kljub temu, če je lizika ležala na cesti, potem seveda ne sodi več v usta. In redno in temeljito umivanje rok mora priti v navado vsakemu otroku – to smo se naučili v času koronavirusa bolj kot kdaj koli prej.

VIRI:
1. Forschungsinstitut für Kinderernährung (FKE). Empfehlungen zur Flüssigkeitszufuhr bei Kindern und Jugendlichen. Dortmund, Germany.
2. Paruthi S, Brooks LJ, D’Ambrosio C, et al. Recommended Amount of Sleep for Pediatric Populations: A Consensus Statement of the American Academy of Sleep Medicine. J Clin Sleep Med. 2016;12(6):785–786.
3. Segerstrom SC, Miller GE. Psychological Stress and the Human Immune System: A Meta-Analytic Study of 30 Years of Inquiry. Psychological Bulletin. 2004;130(4):601–630.